mnogi od mojih stalnih sopotnikov prisegajo: Namibija je zakon. Puščavska dežela na jugozahodu Afrike je razpeta med Kalahari in Namib, velika za štirideset Slovenij in polna samote, najbolj čudovite narave in najbolj enkratnih plemen. Nekdanja nemška kolonija je urejena in varna, z izredno zdravim podnebjem – nobenih cepljenj ali malarije – in z bogato založenimi trgovinami. Za redkimi mesti pa se razprostirajo stotine kilometrov in dnevi vožnje skozi najlepše puščave in savane. Ceste so večinoma makadamske in začuda urejene – a brez skrbi, na tri tisoč kilometrov dolgi poti bo na voljo tudi nekaj izzivov za trpežne terenske toyote. Živeli bomo v gmajni, spali pa sredi ničesar, v urejenih kampih ali na robovih plemenskih vasi – da, tudi tuši in celo trije bazeni bosta vmes! Iz bogatih zalog si bomo na ognju pripravljali večerje – kuhar Ludvik dela manjše čudeže – ter uživali slasti odličnih južnoafriških vin. A da ne bo pomote: to je prava avantura, v kateri sami vozimo, sami kuhamo, družno preklinjamo luknje in porivamo avtomobile, sami tudi oderemo kozo, če je treba. In za naslednjim ovinkom nas morda čaka čreda slonov ali skupina napol golih lepotic plemena Himba. Potovanje po Namibiji je čarobno – po njej morda nikoli več ne boste povsem enaki.

Aprila je v Namibiji jesen, septembra in oktobra se začne pomlad – da, na južni polobli smo. In to so najboljši meseci za potovanje po tej deželi. Oktobra lahko pričakujemo prijetno sveže/tople večere, čez dan pa se bodo temperature predvsem na severu dvignile do 35 stopinj Celzija; da, v avtih je klima! Dežja ne bo, sušna doba v puščavi nas čaka.